Metodologija odzivne površine (RSM) je bila uporabljena za preučevanje procesa izpiranja z dušikovo kislino odpadnega katalizatorja za obdelavo z vodikom na osnovi Co Mo. Namen te študije je bil vnesti CO in Mo iz izrabljenega katalizatorja v topilo v obliki, topni v vodi, da bi olajšali naknadno čiščenje in predelavo ter realizirali neškodljivo obdelavo in uporabo virov trdnih odpadkov, Reakcija temperatura in razmerje med trdno in tekočino. Glavni vplivni dejavniki so bili določeni z metodologijo odzivne površine in izdelana je bila modelna enačba procesnih parametrov ter hitrosti izpiranja kobalta in molibdena. Pri optimalnih procesnih pogojih, pridobljenih z modelom, je bila stopnja izluževanja kobalta več kot 96 %, stopnja izluževanja molibdena pa več kot 97 %. Pokazalo je, da so bili optimalni procesni parametri, pridobljeni z metodo odzivne površine, natančni in zanesljivi ter bi jih bilo mogoče uporabiti za vodenje dejanskega proizvodnega procesa.